Konavle – skrajni jug Hrvaške

Konavle – skrajni jug Hrvaške

Konavle se nahajajo na skrajnem jugu Hrvaške, na jugovzhodnem delu današnje dubrovniške riviere. Gre za področje z čigar nakupom je Dubrovniška Republika v 15. stoletju zaokrožila svoj teritorij.
Ime Konavle izhaja iz latinske besede canale, canalis, v lokalnem narečju konali, kanali, kar se povezuje z vodovodom, ki je v rimskih časih dovajal vodo iz Vodovađe v Epidaurus – današnji Cavtat. Konavle so predel posebnih naravnih lepot in kontrastov: hribovitega in nižinskega, goratega in kraševskega, modrega in zelenega oziroma kot bi Konaveljci rekli Gornje in Donje bande (Zgornjega in Spodnjega roba). Na severu obrobljene z konavelskimi hribi, na jugu z Jadranskim morjem, na vzhodu se raztezajo do samega vhoda v Bokokotarski zaliv in polotoka Prevlake, na zahod pa se spuščajo do uval Cavtata in Oboda. Središčni del tvori rodovitno Konavsko polje.

 

V Čilipih se nahaja tudi Zavičajna kuća Konavala, muzej v katerem se hrani bogato etnografsko gradivo tega področja. Za ljubitelje narave je med Čilipi in Cavtatom urejena peš in kolesarska steza ob kateri si lahko gosti ogledajo endemične rastlinske vrste in zaščitene redke živalske vrste.
V vasi Pridvor pod pobočjem največjega konavskega vrha Snježnice (1.234 metrov) je bil v 15. stoletju zgrajen knežev dvorec v katerem so bivali knezi.
Konavski Dvori so zaščiteno območje poleg izvora in gornjega toka reke Ljute poleg katere se nahajajo številni mlini na vodi in preše iz obdobja Dubrovniške Republike. Po letu 1550 je zgrajen sistem donji mlinovi, ki se je ohranil do danes in predstavlja zaščiteni spomenik kulture. Na hribovitem prevoju proti bosanskemu zaledju se nahaja trdnjava Sokol oz. Soko Grad, prav tako iz časa Dubrovniške Republike. Utrdba je obnovljena in obiskovalcem ponuja prekrasen pogled na celotne Konavle.