Park Maksimir, oaza miru

Park Maksimir, oaza miru

Ena od najbolj priljubljenih zelenih oaz Zagrebčanov in Zagrebčank je mestni park Maksimir, ki je zabeležil 220 let od ustanovitve. Park je narejen konec 18. stoletja v gostem stoletnem gozdu po zaslugi škofa in velikega ljubitelja narave Maksimilijana plemenitega Vrhovca v čigar čast je park tudi dobil ime. Zagrebški škof je z deli pričel leta 1787 na lovišču zagrebških škofov in je želel urediti park v klasicističnem, francoskem stilu, s cvetličnjaki, paviljoni, rožnimi vrtovi in steklenjaki.

Park je delno urejen in svečano odprt za meščane leta 1794. Zagrebški nadškof kardinal Juraj Haulik, zadnji stvaritelj parka je opustil idejo francoskega parka in je v 19. stoletju Maksimir uredil v stilu angleškega romantičnega parka – naravnega, razkošnega park gozda. Na 316 hektarjih so urejene livade in jase, steze in poti, speljani potočki in oblikovanih je pet umetnih jezer. 

Izdelana so impozantna vhodna vrata, paviljoni, škofovska poletna rezidenca, razgledna točka, postavljene okrasne skulpture in posajene tematske celote. Eden od najbolj poznanih simbolov parka je razgledna točka (Vidikovac), osrednja zgradba zgrajena na jasi leta 1843, ko so park tudi zgradili in predali v uporabo meščanom Zagreba. Razgledna točka je zamišljena kot dvakratni stolp obkrožen z dvema terasama na katerih se lahko danes popije pijačo ali pa uživa v pogledu na park.

Leta 1842 so po vzoru na takratne moderne razgledne zgradbe zgradili Švicarsko hišo, rustikalno leseno zgradbo s kamnitim pritličjem. Nekoč je to bila logarjeva hiša danes pa je v njej urejen mali bistro. 

Leta 1925 sta zgrajena še živalski vrt in spomenik humak – Mogila v spomin tisočletnice hrvaškega kraljestva. Ta spomenik je nastal s prinašanjem zemlje iz 155 krajev pomembnih kulturnih in političnih dogajanj vzdolž Hrvaške. 

Najbolj severni del parka je divji. Tam se razprostira zgoščen izvorni gozd. Park Maksimir je zaščiten leta 1948 kot naravna rariteta, leta 1664 pa je proglašen za spomenik parkovne arhitekture in za zaščiteno kulturno dobro. Skladno z njegovimi sončnimi livadami, razkošnimi krošnjami dreves, jezerci z belimi labodi in dolgimi vijugastimi pešpotmi ter kolesarskimi stezami privlači ljubitelje botanike in opazovalce ptic, še najbolj pa običajne ljudi, ki iščejo mir in oddih od vsakodnevnega stresa.

Danes park Maksimir predstavlja idealen kraj, kjer se lahko le 5 minut od centra mesta vsaj za trenutek odmaknete od mestnega vrveža in uživate v počitku in rekreaciji. Park v tem pogledu svojim obiskovalcem ponuja številne možnosti, kot je sprehajanje po urejenih poteh, nordijska hoja, tek, kolesarjenje, veslanje na Trećem jezeru, za najmlajše obiskovalce pa sta tu tudi dve moderno urejeni otroški igrišči. Park Maksimir je Zagrebu kot Bois de Boulogne Parizu, Tiergarten Berlinu in Regents Park Londonu.